[ Pobierz całość w formacie PDF ]

Kristijado, ki se odlikuje s klasinim jezikom. Vsi nji-
hovi kritiki jo hvalijo brez konca in kraja, ne ita je pa
vendarle nihe!
Pre0 ernov prevod Lenore me je napotil, da sem si
kupil Brgerja, ki je resnien pesnik in tudi ne tako po-
huj0 ljiv, kakor se mu oita. Njegov lepi in gladki jezik
slui lahko za zgled dobre nem0 ine. Brgerja sem jako
omiloval, da ga je ujela po smrti ljubljene ene taka
brezvestna mrha. ital sem 0 e druge nem0 ke pisatelje v
gimnaziji: Gellertove basni, Kleista. Uranijo (menda
od Tiedgeja) sem kupil za male krajcarje pri starinarici.
Izmed starej0 ih pripovednikov sta se mi priljubila naj-
bolj Hauff in Zschokke. Omeniti moram 0 e dramatika
Kotzebueja, igar glume so se igrale za moje mladosti 0 e
v vseh bolj0 ih, 0 e bolj pa v slabih gledali0 ih. Kotzebue
je posnemal Francoze. Jaz sem se zabaval prav dobro,
itajo njegove Pagenstreiche in Wirrwarr, ali za-
dovoljila me je tudi njegova resna igra Menschenhass
und Reue. Prebral sem vse, kar je dal Kotzebue natisni-
ti, in tega je bilo mnogo. Dolgoasila me ni nobena nje-
gova knjiga. Dandanes se pi0 e o Kotzebueju kot drama-
50
MOJE IVLJENJE
BESeDA
tiku jako zaniljivo, ali mnogi hvalisani nasledniki nje-
govi bi prav storili, ko bi se 0 li uit k njemu ne le sme0 -
nih situacij, 0 ale in dovtipa, ampak tudi pravega nem-
0 kega jezika, s katerim je prekosil veino svojih vrstni-
kov.
Z literaturo romanskih narodov in z angle0 ko so me
seznanili nem0 ki prevodi, ki so bili esto kaj vodeni.
Mnogo veselja mi je delal in dajal uitka Saint-Pierrov
francoski roman Pavel in Virginija. To tivo je tako
isto in nedolno, da se da lahko vsaki devici v roke,
obenem pa tako krasno in poetino kakor le malokate-
ri drug roman. Branje me je vekrat tako ganilo, da so
me jele oblivati solze. Drugih francoskih povesti pa ne
morem tako brezpogojno hvaliti. ital sem eljno Ve-
nega ida, Pari0 ke tajnosti, Tri mu0 ketirje in 0 e
druge modne fabrikate francoske domi0 ljavosti. Ali v
dveh reeh se pa vendar le odlikujejo ti fantastini spi-
si mimo nem0 kih istodobnih romanov. Francozi znajo
pripovedovati razlono, ivahno, strastno in v svojih
romanih njih bolj0 i pisatelji ne razpravljajo samo lju-
bavnih razmer, ampak tudi velika politina, verska in
socialna vpra0 anja, kar jim daje posebno zanimivost in
vrednost. Mene gimnazijca so razkaili najbolj proti ro-
varskim jezuitarjem.
Iz italijanske literature sem ital slabi prevod Tasso-
vega Osvobojenega Jeruzalema in nekaj malega iz
51
MOJE IVLJENJE
BESeDA
Danteja in Ariosta, ali vse to tivo me je le malo zanima-
lo. Tembolj mi je ugajal in me mikal 0 panski vitez Don
Kihot, katero ime izgovarjamo Slovenci, posnemaje
Nemce, navadno Don Kiot. Izmed mnogih drastino
0 aljivih prizorov me je silila najbolj na smeh genialna
re0 itev pravde po sodniku Sano Pansi, ki in bil tako
aboten, kakor bi si ga bralec lahko mislil.
Angle0 ko slovstvo mi je dalo nekoliko prav tene du-
0 evne hrane. V prvi vrsti stoji seveda Shakespeare. tiri
njegove drame so me tako ganile in pretresle, da sem jih
bral 0 e vekrat, ko sem bil e profesor: Kralj Lear, Mac-
beth, Othelo in Romeo s svojo Julijo. Ta igra mi je ostala
najbolj v spominu ne le radi lepote, ampak zato, ker sem
se radi nje skoro zadavil. ital sem jo pri obedu. Ko pre-
rokuje sluabnica Juliji bodonost, da bo esto znak
padla, sem se tako zasmejal, da se mi je zaletelo. Jed mi
je odskoila v du0 nik. ele po stra0 no dolgem in mu-
nem ka0 ljanju mi je pri0 la na pravi tir in mi je odlagni-
lo. Mnogo pozneje nego Shakespeare je ivel zdaj malo
islani pisatelj sloveega Robinzona. Za mo0 ko mladino
nijih razredov ga ni bolj0 ega tiva, nego je ta Robinzon.
Mene je ivo zabaval e v drugi 0 oli in bi me bil 0 e bolj,
da ni bil nem0 ki prevod tako bedast, v dialogih! Sploh
naj se Nemci ne bahajo preve s svojo prevodno litera-
turo. esto se jim ne posreijo niti prozaini spisi, pre-
vodi tujih pesnikov pa jim 0 vepljejo navadno na obe
52
MOJE IVLJENJE
BESeDA
nogi. Kako okorno, 0 torasto in prisiljeno je preloil n. pr.
Voss Homerja, in vendar ga devlje nem0 ka kritika skoro
med klasike! Dobro prelagati znajo samo Slovani, po-
sebno Rusi.
Walterja Scotta so mi priporoili za branje mnogi di-
jaki in celó duhovniki. Jel sem ga itati, ali im dalje sem
pri0 el, tem bolj se mi je zdehalo. Dejanja se vr0 i v njego-
vih romanih jako malo, stra0 no in ob0 irno pa se popisu-
jejo pusti kraji 0 kotski in obiaji davnih asov, ki me niso
mogli zanimati. Walterja Scotta sem se kmalu navelial.
Zael sem se baviti z drugim angle0 kim romanopiscem,
z Bulwerjem, ki se mi je tako prikupil, da sem bral neka-
tere povesti njegove po vekrat. Najbolj me je zanimal
njegov Kliford. e v sanjah so se mi vasi prikazali glavni
junaki tega romana: dolgi Ned, sleparski modrijan Tom-
linson, ljubka Lucija in seveda tudi vite0 ki lopov Kliford
sam! Bulwer zna bralca ne le kratkoasiti, ampak tudi
pouevati in vzbujati v njem blaga ustva, v njegovih
spisih se ne nahaja ni pohuj0 ljivega.
Z orientskim slovstvom sem se v gimnaziji le slabo
seznanil, 0 e manj pa sprijaznil. Tiso in ena no se je
mnogo itala in se ita 0 e danes in se bo itala 0 e ez sto
in dve sto let. Za moje mladosti jo je moral itati vsak,
kdor se je pri0 teval med vi0 jo inteligencijo. V na0 e na-
rodne bajke in pripovedke sem bil jaz e od nekdaj ves
zaljubljen, zato je res kaj udno, da me Tiso in ena no
53
MOJE IVLJENJE
BESeDA
ni mogla ni posebno ugreti in zamikati. Na itanje sem
se moral skoraj siliti. Orientalska fantazija ima nekaj v
sebi, kar se studi mojemu duhu in srcu. Zdi se mi pre-
ve osladna in omledna, preve pohotna in poltena.
Prave idealnosti in preproste nedolnosti v njenih plo-
dih ne i0 i.
Moj kratki pregled tujih slovstev spriuje, da sem po-
znal e v svoji rani mladosti mnoge literarne prvake
germanskih in romanskih narodov. To itanje mi je go-
tovo mnogo koristilo, ker mi je popolnilo izobraenje in
mi raz0 irilo na dale du0 evno obzorje. Tem tujcem mo-
ram biti torej hvaleen. Ali vesel ponos me navdaja, da [ Pobierz całość w formacie PDF ]