[ Pobierz całość w formacie PDF ]
»Kristijado«, ki se odlikuje s klasiãnim jezikom. Vsi nji-
hovi kritiki jo hvalijo brez konca in kraja, ne ãita je pa
vendarle nihãe!
Pre0 ernov prevod »Lenore« me je napotil, da sem si
kupil Bürgerja, ki je resniãen pesnik in tudi ne tako po-
huj0 ljiv, kakor se mu oãita. Njegov lepi in gladki jezik
sluÏi lahko za zgled dobre nem0 ãine. Bürgerja sem jako
omiloval, da ga je ujela po smrti ljubljene Ïene taka
brezvestna mrha. âital sem 0 e druge nem0 ke pisatelje v
gimnaziji: Gellertove basni, Kleista. »Uranijo« (menda
od Tiedgeja) sem kupil za male krajcarje pri starinarici.
Izmed starej0 ih pripovednikov sta se mi priljubila naj-
bolj Hauff in Zschokke. Omeniti moram 0 e dramatika
Kotzebueja, ãigar glume so se igrale za moje mladosti 0 e
v vseh bolj0 ih, 0 e bolj pa v slabih gledali0 ãih. Kotzebue
je posnemal Francoze. Jaz sem se zabaval prav dobro,
ãitajoã njegove »Pagenstreiche« in »Wirrwarr«, ali za-
dovoljila me je tudi njegova resna igra »Menschenhass
und Reue«. Prebral sem vse, kar je dal Kotzebue natisni-
ti, in tega je bilo mnogo. Dolgoãasila me ni nobena nje-
gova knjiga. Dandanes se pi0 e o Kotzebueju kot drama-
50
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
tiku jako zaniãljivo, ali mnogi hvalisani nasledniki nje-
govi bi prav storili, ko bi se 0 li uãit k njemu ne le sme0 -
nih situacij, 0 ale in dovtipa, ampak tudi pravega nem-
0 kega jezika, s katerim je prekosil veãino svojih vrstni-
kov.
Z literaturo romanskih narodov in z angle0 ko so me
seznanili nem0 ki prevodi, ki so bili ãesto kaj vodeni.
Mnogo veselja mi je delal in dajal uÏitka Saint-Pierrov
francoski roman »Pavel in Virginija«. To ãtivo je tako
ãisto in nedolÏno, da se da lahko vsaki devici v roke,
obenem pa tako krasno in poetiãno kakor le malokate-
ri drug roman. Branje me je veãkrat tako ganilo, da so
me jele oblivati solze. Drugih francoskih povesti pa ne
morem tako brezpogojno hvaliti. âital sem Ïeljno »Veã-
nega Ïida«, »Pari0 ke tajnosti«, »Tri mu0 ketirje« in 0 e
druge modne fabrikate francoske domi0 ljavosti. Ali v
dveh reãeh se pa vendar le odlikujejo ti fantastiãni spi-
si mimo nem0 kih istodobnih romanov. Francozi znajo
pripovedovati razloãno, Ïivahno, strastno in v svojih
romanih njih bolj0 i pisatelji ne razpravljajo samo lju-
bavnih razmer, ampak tudi velika politiãna, verska in
socialna vpra0 anja, kar jim daje posebno zanimivost in
vrednost. Mene gimnazijca so razkaãili najbolj proti ro-
varskim jezuitarjem.
Iz italijanske literature sem ãital slabi prevod Tasso-
vega »Osvobojenega Jeruzalema« in nekaj malega iz
51
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
Danteja in Ariosta, ali vse to ãtivo me je le malo zanima-
lo. Tembolj mi je ugajal in me mikal 0 panski vitez Don
Kihot, katero ime izgovarjamo Slovenci, posnemaje
Nemce, navadno Don KiÏot. Izmed mnogih drastiãno
0 aljivih prizorov me je silila najbolj na smeh genialna
re0 itev pravde po sodniku Sanão Pansi, ki in bil tako
aboten, kakor bi si ga bralec lahko mislil.
Angle0 ko slovstvo mi je dalo nekoliko prav teãne du-
0 evne hrane. V prvi vrsti stoji seveda Shakespeare. ·tiri
njegove drame so me tako ganile in pretresle, da sem jih
bral 0 e veãkrat, ko sem bil Ïe profesor: Kralj Lear, Mac-
beth, Othelo in Romeo s svojo Julijo. Ta igra mi je ostala
najbolj v spominu ne le radi lepote, ampak zato, ker sem
se radi nje skoro zadavil. âital sem jo pri obedu. Ko pre-
rokuje sluÏabnica Juliji bodoãnost, da bo ãesto »znak
padla«, sem se tako zasmejal, da se mi je zaletelo. Jed mi
je odskoãila v du0 nik. ·ele po stra0 no dolgem in muã-
nem ka0 ljanju mi je pri0 la na pravi tir in mi je odlagni-
lo. Mnogo pozneje nego Shakespeare je Ïivel zdaj malo
ãislani pisatelj sloveãega Robinzona. Za mo0 ko mladino
niÏjih razredov ga ni bolj0 ega ãtiva, nego je ta Robinzon.
Mene je Ïivo zabaval Ïe v drugi 0 oli in bi me bil 0 e bolj,
da ni bil nem0 ki prevod tako bedast, v dialogih! Sploh
naj se Nemci ne bahajo preveã s svojo prevodno litera-
turo. âesto se jim ne posreãijo niti prozaiãni spisi, pre-
vodi tujih pesnikov pa jim 0 vepljejo navadno na obe
52
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
nogi. Kako okorno, 0 torasto in prisiljeno je preloÏil n. pr.
Voss Homerja, in vendar ga devlje nem0 ka kritika skoro
med klasike! Dobro prelagati znajo samo Slovani, po-
sebno Rusi.
Walterja Scotta so mi priporoãili za branje mnogi di-
jaki in celó duhovniki. Jel sem ga ãitati, ali ãim dalje sem
pri0 el, tem bolj se mi je zdehalo. Dejanja se vr0 i v njego-
vih romanih jako malo, stra0 no in ob0 irno pa se popisu-
jejo pusti kraji 0 kotski in obiãaji davnih ãasov, ki me niso
mogli zanimati. Walterja Scotta sem se kmalu naveliãal.
Zaãel sem se baviti z drugim angle0 kim romanopiscem,
z Bulwerjem, ki se mi je tako prikupil, da sem bral neka-
tere povesti njegove po veãkrat. Najbolj me je zanimal
njegov Kliford. ·e v sanjah so se mi vãasi prikazali glavni
junaki tega romana: dolgi Ned, sleparski modrijan Tom-
linson, ljubka Lucija in seveda tudi vite0 ki lopov Kliford
sam! Bulwer zna bralca ne le kratkoãasiti, ampak tudi
pouãevati in vzbujati v njem blaga ãustva, v njegovih
spisih se ne nahaja niã pohuj0 ljivega.
Z orientskim slovstvom sem se v gimnaziji le slabo
seznanil, 0 e manj pa sprijaznil. »Tisoã in ena noã« se je
mnogo ãitala in se ãita 0 e danes in se bo ãitala 0 e ãez sto
in dve sto let. Za moje mladosti jo je moral ãitati vsak,
kdor se je pri0 teval med vi0 jo inteligencijo. V na0 e na-
rodne bajke in pripovedke sem bil jaz Ïe od nekdaj ves
zaljubljen, zato je res kaj ãudno, da me Tisoã in ena noã
53
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
ni mogla niã posebno ugreti in zamikati. Na ãitanje sem
se moral skoraj siliti. Orientalska fantazija ima nekaj v
sebi, kar se studi mojemu duhu in srcu. Zdi se mi pre-
veã osladna in omledna, preveã pohotna in poltena.
Prave idealnosti in preproste nedolÏnosti v njenih plo-
dih ne i0 ãi.
Moj kratki pregled tujih slovstev spriãuje, da sem po-
znal Ïe v svoji rani mladosti mnoge literarne prvake
germanskih in romanskih narodov. To ãitanje mi je go-
tovo mnogo koristilo, ker mi je popolnilo izobraÏenje in
mi raz0 irilo na daleã du0 evno obzorje. Tem tujcem mo-
ram biti torej hvaleÏen. Ali vesel ponos me navdaja, da
[ Pobierz całość w formacie PDF ]