[ Pobierz całość w formacie PDF ]
In spet se je kraljeviãa lotila utrujenost. Ni se ji mogel
ubraniti. Zaprl je trudne oãi. Zdelo pa se mu je, da ga je
beraã prijel okoli pasu ter zletel z njim kvi0 ku.
Siv mrak je leÏal na zemlji, ko se je kraljeviã prebudil.
Pred seboj je zagledal grad svojega oãeta. Sprva je mislil,
daje samo sanjal o zdravilnem jabolku, a ko ga zagleda
v svoji roki, spozna, da je bila resnica. Spomni se tudi, da
mora biti pri oãetu, preden vzide luna. Kakor srna odhiti
kraljeviã v grad.
Ko je kralj jabolko pojedel, je bil zdrav. âvrst in kre-
248
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
pak je skoãil iz postelje, v kateri je Ïe tako dolgo leÏal.
Kraljeviã pa je hitel iz sobe. Ko pride iz gradu na plano,
mu priletita naproti dva vrana in sedeta predenj na
zemljo. Glej ãudo! Komaj se ju dotakne z vejico, ki mu
jo je dal beraã, Ïe sta stala pred njim njegova brata.
V gradu je zavladalo veliko veselje. Starej0 a kraljeviãa
sta bila nekam potrta, kajti njun najmlaj0 i brat je postal
oãetov naslednik, âeprav sta onadva mislila, da se to
nikdar ne more zgoditi.
Tudi jaz sem bil tam, sicer bi ne vedel, kako se je to
zgodilo.
249
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
Zlata ptica
ralj je imel na svojem vrtu neizreãeno lepo jabla-
K
no, ki je rodila zlata jabolka, a jih nikoli niso mogli
dobiti. Vsako jutro je eno manjkalo. Noã in dan je po-
stavljal k drevesu straÏe, da bi zasaãil tatu, toda tudi naj-
bolj0 i straÏniki niso mogli dobiti nikogar, ki bi hodil po
jabolka, pa je vendar manjkalo slednje jutro po eno. Vse
to ni niã pomagalo in vojaki so se Ïe branili hoditi na
straÏo.
Kralj pa je imel tri sinove. Starej0 a dva sta bila bolj po-
redna in mlaj0 ega brata nista niã kaj marala. Kralj je re-
kel, naj straÏijo tudi sinovi in prvo noã je 0 el najstarej0 i.
Vzel je pu0 ko, jo dobro napolnil, hodil gor in dol in gle-
dal okoli sebe, kdaj in od kod bo kdo pri0 el. Vso noã ni
bilo nikogar, toda drugo jutro je jabolko le manjkalo.
Drugo noã gre srednji sin. Z nabito pu0 ko hodi gor in
dol kakor prvi in gleda okoli sebe, kdaj in od kod bo kdo
pri0 el nad jablano, pa nikogar ni bilo, a jabolko je le
manjkalo. Tretjo noã gre najmlaj0 i. Namesto s svinãe-
nim zrnjem nabije pu0 ko z grahom, ãe0 da tatu ne bo
ustrelil, temveã ga samo spoznal, kak0 en tiãek je to, ki
zna tako krasti, da ga nihãe ne zasaãi. Zveãer se ustopi
250
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
pod drevo, upre oãi v jabolka in gleda venomer vanja,
ne da bi se ozrl kamor koli. Kar prileti okoli polnoãi iz-
pod neba ptiã tako tiho, da se ni niã sli0 alo, in se spusti
na drevo. S kremplji prime jabolko, najmlaj0 i pa pomeri,
sproÏi in mu odstreli tri peresa. Ptiã se ustra0 i, pusti
jabolko in zleti. Sin pobere peresa in vidi, da so iz ãistega
zlata. Ko brata sli0 ita strel, brÏ vstaneta, priteãeta k mlaj-
0 emu in ga vpra0 ata, od kod je pri0 el tat. On pa jima
reãe: »Gledala bi, pa bi ga videla.«
Nato odide k oãetu in mu pokaÏe tista tri peresa. Ker
so bila peresa zlata, je rekel kralj sam pri sebi: Kako
lep mora biti 0 ele ptiã, ki ima taka peresa! Ker bi ga
rad imel, pravi naglas: »Kdor mi ga prinese, bo kralj.«
Starej0 ega je kraljestvo zelo mikalo; vzel je bra0 no in
pu0 ko in 0 el iskat ptiãa. ·el je v gozd, kajti v gozdu so
ptice najraj0 i, ãe0 tam jo bo Ïe kje dobil. Hodil in hodil
je po gozdovih in se oziral po drevesih, da bi zagledal
ptico, ali zlate ptice ni bilo na nobenem. Pride do trate,
in ker je bil laãen, stopi raz konja, sede na tla, vzame
bra0 no iz torbe in zaãne jesti. Tedaj pa pride k njemu
medved in ga prosi, naj da tudi njemu kaj jesti, rekoã:
»Daj 0 e meni malo, ker sem laãen.«
Starej0 i pogleda, zareÏi nad medvedom in pravi: »Saj
bo komaj zame dosti, pa bom 0 e tebi dajal! Poberi se od
mene; zate in za take, kot si ti, so v gozdu zverine. Poj-
di in lovi jih!«
251
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
Medved se obrne in pravi: »Le poãakaj, 0 e slabo se ti
bo godilo!« Zarenãi in odide.
Ko se kraljeviã najé, gre dalje in pade roparjem v roke.
Vse mu vzamejo, kar je imel: denar in konja, in mu za-
Ïugajo, da ga celo umore, ko jih je prosil, naj ga spuste,
ker je kraljevi sin. Ko pa jih je le za boÏjo voljo prosil, naj
mu vsaj Ïivljenje puste, so roparji rekli, da drugaãe ne,
le ãe se jim pridruÏi in hodi z njimi ropat. Kaj je hotel?
·e bog, da ga niso umorili. ·el je z njimi in postal ro-
par.
Leto je preteklo, toda starej0 ega sina 0 e ni bilo domov.
Zato reãe srednji sin oãetu, da namerava zdaj on iti iskat
zlatega ptiãa. Oãe ga pusti, ker je obljubil, da se ob letu
vrne domov, naj dobi ptiãa ali ne. Oãe mu da konja,
pu0 ko, denarja in bra0 no. Srednji sin se napravi, zaja0 e
konja in jezdi po isti poti, po kateri je 0 el starej0 i brat. V
gozdu gleda po drevesih po zlatem ptiãu, toda zaman.
Pride do iste trate, in ker je bil laãen, se ustavi, stopi raz
konja, vzame bra0 no iz torbe in zaãne jesti. Spet pride
medved in ga prosi, naj mu da kaj jesti, ker je laãen. Tudi
ta ga zapodi kot prvi in pravi: »Poberi se od mene! Zate
in za take, kot si ti, so v gozdu zverine. Pojdi in lovi jih!«
Medved se obrne in pravi: »Le poãakaj, 0 e slabo se ti
bo godilo!« Zarenãi in gre.
Ko se srednji brat najé, gre dalje in roparji ga dobe.
Vzamejo mu vse, kar je imel: denar in konja, in mu za-
252
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
Ïugajo, da ga celo umore, kajti starej0 i brat ga je spoznal
in se zbal, da bi oãetu ne povedal, kaj je on. Ker pa le
prosi in prosi, mu prizanesejo, seveda, ãe se jim pridruÏi
in dela to, kar oni. Kaj hoãe? ·e bog, da ga niso umori-
li. ·el je z njimi in postal ropar.
Leto je preteklo in tudi srednjega sina ni hotelo biti
nazaj. Zdaj reãe oãetu 0 e mlaj0 i sin, da hoãe iti tudi on
iskat zlatega ptiãa. Oãe mu pa pravi: »Dva sta Ïe 0 la in
ju ni nazaj. Iti hoãe0 0 e ti, da tudi tebe ne bo. Ostani do-
ma, vidi0 , edino tebe 0 e imam, ali naj 0 e tebe izgubim?«
Toda sin ni dal miru. Tako dolgo je naganjal oãeta, da
ga je pustil, mu dal konja, denarja in bra0 no.
Najmlaj0 i sin je jezdil po ravno isti poti in pri0 el na
isto trato, kjer sta bila prej0 nje in poprej0 nje leto njego-
va brata. Stopi raz konja, vzame bra0 no iz torbe in zaã-
ne jesti. Spet pride medved in ga prosi: »Daj 0 e meni
malo, saj vidi0 , da sem laãen.«
Ta pa dobrega srca, kakor je bil reãe: »O, le tu-
kaj z menoj jej, kolikor hoãe0 in kolikor se ti poljubi. Bo
Ïe kako 0 lo, ãe zmanjka.« In medved je jedel in jedel, da
je njemu le malo ostalo. Nato seÏe 0 e v torbo in jo po-
polnoma izprazni. Toda medved spet jé, da je bil kralje-
viã prav malo deleÏen. Medved pa 0 e ni bil sit. Pravi mu:
»Daj mi 0 e konja, da ga snem in se najem, ker sem la-
ãen.«
253
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
»I,« pravi on, »saj ti bi ga dal, pa nimam potem na
kom jezditi.«
Medved odgovori: »Bo0 pa mene jezdil.«
Kraljeviã pravi: »Kako bom tebe jezdil, ko se mi bo
vsak smejal, kdor me bo videl.«
Medved pa mu spet odvrne: »Naravnost tja te bom
prinesel, kjer je tista stvar, ki jo i0 ãe0 .«
Ko kraljeviã to sli0 i, si misli: âe ti ve0 , kaj i0 ãem,
tudi ve0 , kje je! in reãe: »I no, pa ga snej, da se naje0
in lakoto zamori0 .«
Tedaj plane medved nad konja, ga razmesari in se na-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]