[ Pobierz całość w formacie PDF ]

Vse moje priprave, vse moje delo je bilo omi0 ljeno v
ta namen: da poakam na veliko vodo in se odplavim s
splavom po reki, da se prestavim, ker mi je bilo obljub-
ljeno morje in hoem zvedeti, ali sploh obstaja: ker e
me prinese splav do morja, potem bom vedel, da so tudi
vsi drugi moji odnosi pravi, da niso neum in blodnja in
da mi je dana monost in zmonost za vpogled v druge
147
VOTLINA
BESeDA
mene asa. e morje je, potem si mi tudi ti obljubljena,
potem bom tudi tebe sreal, ko bom asil v neki drugi
meni asa, ko bo0 lahko doumela in razumela obljubo,
zaobljubljenost in zaljubljenost.
Zazrta v njegove ustnice ne daje nobenega znamenja,
da iz ogovora kaj doznava.
Ko bi mu hotela slediti v hrambno votlino.
Ker narisi razodevajo ve kot govor, narisi bi ji mor-
da razodeli vsaj kanec njegove vednosti in bi to ostalo v
njej zapomnjeno.
Pomika se k vhodu v hrambno votlino in ji gleda v oi;
edina je, ki jih nikoli ne povesi. Vsi drugi votlinarji se slej
ko prej zagledajo v tla, e se sreajo z njegovim pogle-
dom in pregledom.
Vse, kar je nedopovedano, vso svojo odnosnost vna0 a
v pogled s tako mojo, da ga med omi 0 emi elja: pri-
di, pridi za mano!
eli in zgodi se: Aa se res prestopi in stopa in gre za
njim, sledi mu k skalovju, nenehoma zro vanj.
Pred vstopom v mrak skalovja Aa zastane in omahu-
je, kakor da je popustila ta vleka oi, kakor da bo mrk-
lina zamraila eljo in ne bo stopila za njim v hrambno
votlino.
Pridi, ree, pridi brez skrbi.
In Aa prestopi mejo svetlobe in mraka in gre poasi
za njim skozi temani rov, vsa pla0 na, pripravljena na
148
VOTLINA
BESeDA
beg. Prideta do tam, kjer se rov raz0 iri v 0 irno votli0 e z
odprtino zgoraj na oboku, skozi katero pr0 i lu dneva in
dela razvidne skalne stene.
Pridi, tu so moji narisi.
Vabi jo k navpini, od voda zglajeni narisni steni, kjer
so njegovi zaznamki in oznamki.
Obstane in ona obstane za njim, zaverovana v vso to
mnoino narisov, katere ji zane razkazovati.
Glej, temu znamenju pravim krog in temu viba.
Krog sem na0 el v obodu polne lune, v obsegu debla ali
stebla, pestiev ro in v rvih obrokarjih. Viba se mi je
odstrla v lu0 inah polev vibarjev pa v zavijalkah plev.
In tu naprej so zveze. Zvezoval sem zvezdja v menah
asa in dobil like in oblike.
Zaverovana spremlja njegov razkaz in se s prsti doti-
ka narisov. e kaj doume, bodo njegova spoznanja osta-
la temu ivlju: iz kroga in vibe sestoji dolbljenje orodja
in delo; kol in vdolbina, izrivanje in odrivanje  morda
se bo kak0 nemu votlinarju posreilo in bo izdelal seki-
ro toparko, ognjilo, splav in si bo z zvezovanjem zvez-
dij razmejil mene asa in dalje in razdalje. Nasadil si bo
ostro kost na kol in dobil ost.
Nadaljuje razkaz ob narisu ivali.
Sam sem prenesel obrise skok, tu so ribe lopatari-
ce, zobae in zveri, ki sem jih videval v go0 i: neresec,
zober in medojed. Tu naprej so starec Tu in drugi iv-
149
VOTLINA
BESeDA
ljeniki tega votlinarskega ivlja. Tudi tebe sem nakanil
narisati. Orisoval sem te po ko0 kih in skupaj in nikoli
nisem bil zadovoljen z narisom. Lepa si, Aa, in lepote
nisem in nisem mogel odtisniti v naris na skalo.
Iz grla se ji izvije gole glas, oi ji arijo in vsa zavero-
vana bega s pogledom od lika do lika, kakor da je odkri-
la namen in pomen znamenj. Razkazuje ji naprej obri-
se orodij in oroij; vse je natanno orisal po vrsti, kot se
kaj sestavi in opravi. Kdorkoli bo to doumel, bo lahko
izdelal in obdelal vse njegove pripomoke.
Tako prihajata na drugi konec stene, kjer se lu iz od-
prtine zgoraj spremeni v polsvetlobo. Tu je zarisoval
svoje odnose. Vse, kar je tu vtisnil s kamnom risancem,
je nedoumljeno.
Za te rei 0 e nisem na0 el pravega poimenovanja in
ne pomena in jim reem kar odnosi. Prineseni so mi bili
ali pa sem bil odnesen k njim in niso iz tega okoli0 a tu,
ne iz te mene asa. Ta priprava ali naprava je vetrobe-
na kakor ptica in se mi je prikazovala v poletu. V njej so
obrisi ivljenikov in tu so ti isti ivljeniki vsak zase,
ubliani, kot so mi bili prineseni. Ta odetev in oprava mi
ni razjasnjena, ne vem, kateri ivelj je to, in tudi ne vem,
odkod so se ti ljudje odtisnili v moj odnos. In tu je plo-
vilo, po katerem sem povzel svoj splav. In tu so 0 e vse
druge stvari iz mojih odnosov, ki jim ne morem razvoz-
lati namena.
150
VOTLINA
BESeDA
Od znamenja do znamenja stopata ob narisni steni
do konca. Nekaj manjka. Moral bi njej in temu ivlju tu
odtisniti 0 e smer in cilj svoje odprave.
Pobere kamen risanec, da bi obrtal morje. Ampak
kako naj zaznamuje morje, ko mu je bilo obljubljeno kot
neiztek, kot drugi nbes, e morje sploh ni nbes in ga
bo plavilo do arnih zvezd, do daljnih lunih ognjev v
neiztek, kjer odpovedo vse njegove drobne mere in raz-
merja in kjer se morda luaj spremeni v let brez padca
in to, kar je s teavo sklenil v as  v neas.
Ne more s rtami oznamovati morja, ne more z nari-
som zaobsei te obljubljene predstave, prav tega ne
more, kar bi elel: da bi vsaj njej orisal svoj cilj. In tako
nikoli nihe ne bo vedel, kam se je pravzaprav prestavil.
Povesi roko z risancem.
Ne znam, Aa. Morje mi ni obljubljeno tako, da bi ga
lahko zarisal kot reko na skalni ploskvi. Morje ni obli-
no.
 Pojdi z mano,  bi ji rad rekel.  Prestavi se z mano [ Pobierz całość w formacie PDF ]